“Če ste spoznali nekoga z avtizmom, to ne pomeni, da poznate vse avtiste. Avtizem ni duševna bolezen in vsak posameznik, ki ima avtizem, se razlikuje od drugih.” – Lyndsay G.
Avtizem je kompleksni razvojni sindrom z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu.
Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra (MAS). Obsega širok spekter motenj od lažjih do težjih oblik. Vse osebe z avtizmom imajo težave na treh glavnih področjih:
- težave s socialno komunikacijo (stiki z ljudmi, zaostanek na govornem področju …)
- težave s socialno interakcijo (izražanje čustev, skupna igra, razumevanje socialnih odnosov …)
- težave na področju fleksibilnosti mišljenja (prilagajanje spremembam, razumevanje nevarnosti, slabše zmožnosti načrtovanja, soočanje z novimi situacijami …).
Težave se pri vsakem posamezniku izražajo drugače in njihovo stanje na njih vpliva na drugačne načine. Osebe z avtizmom so lahko tudi nadarjeni otroci, npr. na likovnem, matematičnem področju …
Nekateri ljudje z avtizmom so sposobni živeti relativno “vsakdanje” življenje, spet drugi potrebujejo vse življenje strokovno pomoč.
POGOSTOST: Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1 % ljudi. Štirikrat pogostejše se pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. V Sloveniji se vsako leto rodi med 180 in 200 otrok z avtizmom (po podatkih Zveze za avtizem Slovenije).
VZROK: Ne poznamo natančnega vzroka za pojav avtizma. Raziskave kažejo, da kombinacije dejavnikov – genetskih in okoljskih – lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov. Avtizma ne morejo povzročiti vzgoja, socialne okoliščine in avtizem vsekakor ni krivda posameznika, ki ga ima ali njegovih staršev.
Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom.
Pomembno je zavedanje, da lahko z ustrezno podporo in ustreznimi pristopi poučevanja dosežemo veliko.
