2. april – svetovni dan zavedanja o avtizmu.
Avtizem je najhitreje rastoča razvojno-nevrološka motnja, vzroka za njen nastanek pa še vedno ne poznamo. Pojavlja se v različnih stopnjah težavnosti – avtizem je del spektra, ki ga imenujemo motnje avtističnega spektra ali na kratko MAS. Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1,1 % ljudi. MAS je v zadnjih letih v naglem porastu. Štirikrat pogostejše se pojavlja je pri dečkih kot pri deklicah.
Avtizem ni bolezen in ni duševna bolezen. V medicinskem smislu se obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov.
Vpliva na vedenje in doživljanje sveta. Oseba z avtizmom drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučimo spontano, samoumevno. Ima težave pri besednem sporazumevanju, težko predvidi stvari, izlušči bistvo in razbere pomen povedanega med vrsticami.
Težave ljudi z avtizmom so:
Otroci ne prerastejo avtizma, ampak postanejo odrasli z avtizmom. S pravočasnimi, rednimi in ustreznimi obravnavami lahko vplivamo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo.
