Mednarodni dan epilepsije se obeležuje vsak drugi ponedeljek v februarju in je namenjen povečanju ozaveščenosti o epilepsiji ter izboljšanju razumevanja te bolezni. Epilepsija je nevrološka motnja, ki se kaže v ponavljajočih se epileptičnih napadih. Med seboj se razlikujejo po vrsti in intenzivnosti – nekateri ljudje imajo le manjše, nevidne napade, medtem ko so pri drugih lahko zelo hudi. Napadi lahko vplivajo na različne telesne funkcije, kot so gibanje, zavedanje in občutki. Epilepsija lahko izhaja iz različnih vzrokov, kot so poškodbe možganov, genetski dejavniki, okužbe ali druge nevrološke bolezni, vendar pri mnogih bolnikih vzrok ostane nepojasnjen. Diagnoza epilepsije se običajno postavi na podlagi klinične ocene, elektroencefalograma (EEG), ki meri električno aktivnost možganov in drugih dodatnih preiskav. Zdravljenje epilepsije temelji predvsem na antiepileptičnih zdravilih.
Prva pomoč ob velikem epileptičnem napadu:
· Iz bolnikove bližine odstranite vse predmete, ki bi ga med napadom lahko poškodovali.
· Glavo mu podprite z mehkim predmetom (blazino, torbo, zvito obleko).
· Odpnite mu srajčni ovratnik, odvežite kravato.
· Po prenehanju konvulzij položite bolnika v bočni položaj (spodnja noga iztegnjena, spodnja roka za telesom).
· V usta mu ne dajemo ničesar, zato da bi preprečili, da bi se ugriznil v jezik, niti mu na silo ne odpiramo ust.
· Bolniku med napadom v usta ne vlivamo nobene tekočine, dokler se mu povsem ne povrne zavest.
· Bolnika med napadom ni priporočljivo držati; krčev ne poskušamo na silo ustaviti.
· Preverite podatek o točnem začetku napada – zaradi ugotavljanja časa trajanja napada.
· Vedno počakajte z bolnikom, da pride k zavesti. Ponudite mu pomoč in po potrebi pokličite strokovno medicinsko pomoč.
Kdaj je potrebna zdravniška pomoč:
· če se je napad zgodil v morju, bazenu,
· če upravičeno sumimo, da oseba sicer nima epilepsije,
· če ne vemo, ali gre res za epileptični napad,
· če si oseba po napadu zelo počasi opomore,
· če je imela napad nosečnica ali bolnik s sladkorno boleznijo,
· če ima bolnik motnje dihanja,
· če se je bolnik med napadom telesno poškodoval,
· če je bil napad daljši od 5 minut,
· če se je naslednji napad pojavil takoj za prejšnjim,
· če se bolnik tudi po koncu napada ne osvesti.
Kdaj zdravniška pomoč ni potrebna?
· če je napad krajši od 5 minut,
· če se bolnik osvesti brez novih napadov,
· če se bolnik med napadom ni poškodoval.
Spodaj si lahko ogledate krajši videoposnetek osebe z epilepsijo in preberete še več informacij o bolezni.
