Oktobra leta 1992 je generalna skupščina Združenih narodov 3. december razglasila za mednarodni dan oseb s posebnimi potrebami.
10 odstotkov svetovnega prebivalstva predstavljajo osebe s posebnimi potrebami.
Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Mnogi ljudje s posebnimi potrebami so izjemno zavzeti za svoje cilje in vključevanje v družbo. Kljub morebitnim oviram in izzivom imajo mnogi od njih izjemne talente in sposobnosti, ki prispevajo k bogastvu družbe. Pomembno je poudariti njihovo samostojnost in neodvisnost, saj se mnogi s posebnimi potrebami uspešno vključujejo v delovno okolje, šolske ustanove in kulturne dejavnosti.
V podporo temu je pomembno razvijati ozaveščenost in razumevanje med ljudmi, saj lahko le tako odpravimo stigmo in predsodke, povezane s posebnimi potrebami. Sprejemanje raznolikosti in spodbujanje vključujočega okolja nista le moralna dolžnost, ampak tudi ključna za ustvarjanje bolj pravične in enakopravne družbe za vse.
