Veliko je razlogov, da se tudi slišeči naučimo znakovnega jezika, eden od njih je inkluzija. Ker živimo v moderni družbi, kjer stremimo k vključenosti vseh ljudi, si želimo, da bi znakovni jezik uporabljali vsi. Pri znakovnem jeziku gre za drugačno vrsto vključevanja oseb s posebnimi potrebami, saj ne gre za tehnično, avdio ali arhitekturno oviro, ki jo je potrebno premostiti. Gre za jezik, ki se ga je potrebno naučiti in vaditi, če ga želimo dobro uporabljati.
Mednarodni teden gluhih zato ne poudarja le izzivov, s katerimi se gluhi srečujejo, temveč tudi bogastvo njihove kulture. Mednarodni teden gluhih nas spodbuja, da se ozremo v svet gluhih, razumemo njihove potrebe in krepimo inkluzijo vseh ljudi v naši družbi.
Na kaj moramo biti pozorni pri pogovoru z gluhim pa tudi močno naglušnim človekom? Ker so oči njihov glavni sprejemnik informacij, se obrnemo k osebi, naš obraz naj bo viden ali osvetljen. Za njegovo pozornost ga potrepljamo po rami ali roki, da bo pozoren na nas. Govorimo naravno, ne pačimo se. Ne vpijemo, saj nas zato ne bo bolje slišal. Govorimo počasi in razločno. Ne žvečimo med pogovorom. V pomoč naj nam bodo naravne kretnje in mimika obraza. Ne hitimo in bodimo potrpežljivi, če moramo ponoviti že povedano. Izgovarjajmo ključne besede. Ne bodimo oddaljeni od sogovornika več kot meter in pol. Vse našteto bo gluho ali naglušno osebo opogumilo, da bo lahko komunicirala z nami.
https://www.youtube.com/watch?v=sv6Y-GUUfkw
