Tretjo soboto v septembru po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan gluhih.
Na ta dan gluhi širšo javnost še posebej opozorijo na svojo nevidno invalidnost in na svojo kulturo. Gluhota je namreč ena najtežjih invalidnosti. Lahko je posledica bolezni, nesreče ali prirojenih okvar. Po vsem svetu živi približno 30 milijonov gluhih. Gluhi se v življenju srečujejo s socialno in senzorno oviranostjo ter številnimi komunikacijskimi težavami, ki jim povzročajo veliko težav v vsakodnevnem življenju, izobraževanju, na delovnem mestu itn. Veliko pravic, ki so si jih gluhi pridobili, se še vedno ne izvaja.
Gluhi imajo svoj jezik, ki mu pravimo znakovni jezik. Temelji na uporabi rok, oči, ustnic, mimike obraza ter gibanju telesa. Slovenski znakovni jezik je jezik manjšine v Sloveniji in se razlikuje od knjižnega jezika tako, kot se med seboj razlikujejo svetovni jeziki – po besedišču, slovnici in pomenoslovju.
Na kaj moramo biti pozorni pri pogovoru z gluhim pa tudi močno naglušnim človekom? Ker so oči njihov glavni sprejemnik informacij, se obrnemo k osebi, naš obraz naj bo viden ali osvetljen. Za njegovo pozornost ga potrepljamo po rami ali roki, da bo pozoren na nas. Govorimo naravno, ne pačimo se. Ne vpijemo, saj nas zato ne bo bolje slišal. Govorimo počasi in razločno. Ne žvečimo med pogovorom. V pomoč naj nam bodo naravne kretnje in mimika obraza. Ne hitimo in bodimo potrpežljivi, če moramo ponoviti že povedano. Izgovarjajmo ključne besede. Ne bodimo oddaljeni od sogovornika več kot meter in pol. Vse našteto bo gluho ali naglušno osebo opogumilo, da bo lahko komunicirala z nami.
https://www.youtube.com/watch?v=LFGgtZcLNz0