Aspergerjev sindrom, ki je svoje ime dobil po avstrijskemu pediatru, raziskovalcu in profesorju medicine Hansu Aspergerju, je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Za to skupino motenj so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije, komunikacije, igre in domišljije ter zelo omejen izbor vedenja ali interesov. Aspergerjev sindrom se od avtizma razlikuje po razmeroma dobro ohranjenih jezikovnih in kognitivnih zmožnostih otrok v prvih treh letih razvoja. Mednarodni dan Aspergerjevega sindroma obeležujemo 18. februarja.

Osebe z Aspergerjevim sindromom so lahko motivirane za druženje, želijo si stikov z drugimi, vendar je njihova komunikacija nenavadna. Včasih govorijo celo preveč, pogosto pa manj komunicirajo s kretnjami in izrazom obraza kot drugi otroci.

Manj se vključujejo v gibalne igre vrstnikov, lahko so počasni pri opravilih, ki zahtevajo spretnost rok (pisanje v šoli, striženje s škarjami, zapenjanje gumbov in podobno). Potrebujejo veliko podpore pri vključevanju v družbo vrstnikov in veliko podpore pri učenju, da lahko čim bolje izkoristijo svoje potenciale. To podporo potrebujejo celo življenje, nekatere osebe z Aspergerjevim sindromom imajo lahko celo povsem običajno službo in živijo samostojno.

Email this to someoneShare on Google+Share on Facebook
Dostopnost